Iranski predsednik Masud Pezeškjan je v uradnem dekretu imenoval Mohamada Rezo Farzina za svojega posebnega svetovalca za ekonomske zadeve. Pezeškjan je v svoji odločitvi izpostavil Farzinovo predanost, bogate izkušnje na področju vodenja in dragoceno strokovno znanje, ki ga prinaša v novo vlogo. Farzin, ki hkrati opravlja funkcijo guvernerja iranske centralne banke, bo zdaj imel dvojno vlogo pri oblikovanju nacionalne finančne in ekonomske politike. To imenovanje prihaja v času, ko se Iran spopada z močnimi inflacijskimi pritiski in mednarodnimi sankcijami, kar zahteva tesnejše usklajevanje med denarno politiko centralne banke in širšimi gospodarskimi strategijami vlade. Farzin bo kot posebni pomočnik neposredno poročal predsedniku, kar nakazuje na centralizacijo gospodarskega odločanja v državi. Gre za strateško potezo nove administracije, ki želi s strokovnim kadrom stabilizirati razmere na trgu.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška Alexander Schweitzer (SPD) je pred prihajajočimi deželnimi volitvami ostro kritiziral delovanje zvezne vlade v Berlinu, pri čemer je izpostavil predvsem delo zvezne ministrice Katherine Reiche (CDU). Schweitzer je ministrici očital pomanjkanje zavzetosti pri spodbujanju gospodarskega okrevanja, ki bi po njegovem mnenju moralo biti prioriteta države. Po njegovih besedah se ministrica preveč posveča izražanju zasebnih mnenj namesto izvajanju konkretnih politik. Kritika prihaja v času, ko se v Porenju-Pfalškem zaostruje politični boj pred volitvami v deželni parlament. Schweitzer z napadi na koalicijsko partnerico na zvezni ravni poskuša okrepiti položaj socialnih demokratov in poudariti pomen gospodarske stabilnosti za regijo. Ministrski predsednik je poudaril, da gospodarstvo potrebuje jasne usmeritve in aktivno podporo vlade, česar pa po njegovi oceni Reichejeva trenutno ne zagotavlja.

Bolgarija je s prvim januarjem uradno postala 21. članica evroobmočja in uvedla evro kot svojo valuto.

Najnovejše javnomnenjske raziskave agencije Gallup so pokazale, da predsednik Donald Trump uživa le 36-odstotno podporo volivcev, kar predstavlja znatno izpostavljenost njegove politične ranljivosti pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav Trump še vedno ohranja visoko, 89-odstotno podporo znotraj Republikanske stranke, je njegov ugled med neodvisnimi volivci močno upadel; trenutno njegovo delo odobravata le dva od osmih neodvisnih volivcev. Raziskave, ki so jih leta 2025 izvedle univerza Syracuse ter podjetji Engagious in Sago, so prek fokusnih skupin ugotovile, da se celo njegovi podporniki vedno bolj ne strinjajo z njegovo politiko na področju gospodarstva in priseljevanja. Hkrati se ameriška administracija in republikanci v predstavniškem domu soočajo z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora. Podporniki gibanja MAGA so na družbenih omrežjih izrazili močno ogorčenje nad domnevno neučinkovitostjo stranke pri izpolnjevanju predvolilnih obljub, kot je kodifikacija izvršilnih ukazov in znižanje davkov. Kritiki so republikance v kongresu označili za "nepotrebne", kar kaže na poglabljanje razkola med bazo gibanja MAGA in uradnim vodstvom stranke, ki kljub nadzoru nad kongresom ne uspeva pomiriti najbolj radikalnih delov svojega volilnega telesa. Ta dinamika sledi zgodovinskemu procesu preobrazbe stranke, ki se je začel leta 2025, ko je Trump dokončno utrdil vpliv gibanja MAGA nad tradicionalnimi republikanskimi strukturami.